One Drop Zen Slovenija

Kdo smo?

One Drop Zen Slovenija je skupina za meditacijsko prakso in filozofijo zen budizma. Deluje v okviru Inštituta 108 in je del mednarodne skupnosti One Drop Zen, ki pod vodstvom zenovskega mojstra Harade Roshija iz samostana Sogenji na Japonskem združuje skupine rinzai zen budistične tradicije.

Prirejamo redna skupinska meditacijska srečanja s sedečo meditacijo (zazen) in meditacijsko hojo (kinhin). Srečanja podkrepimo tudi s kratkimi teoretskimi segmenti, ki s svojo vsebino udeležence usmerjajo v razumevanje meditacijskega procesa in smisla zenovske prakse. Na naših izrednih dogodkih in intenzivnih meditacijskih treningih pa se bolj podrobno posvetimo izbranim temam in si damo priložnost za intenzivnejše poglabljanje meditacijske izkušnje.


V skupino One Drop Zen je dobrodošel vsak, ki ga zanimata zenovski duh in meditacijska praksa.


Taigen Shodo Harada Roshi

Naš učitelj Taigen Shodo Harada, bolj znan kot Harada Roshi, se je leta 1940 rodil v zenovskem templju v Nari na Japonskem. Po zaključku visoke šole je odšel v tempelj Shofuku-ji v Kobeju. Tam je pri mojstru Mumonu Yamadi pričel svoj zenovski trening. Mojster Yamada ga je leta 1983 poslal v tempelj Sogen-ji v Okayami, da bi tam pomagal starejšemu opatu pri vzdrževanju templja in izvedbi zenovskih treningov.


Harada Roshi je kot opat templja Sogen-ji aktiven zenovski učitelj po vsem svetu. Razen na Japonskem je zelo vpliven tudi v ZDA, Indiji in Evropi, kjer so tudi ustanovljene podružnice templja Sogen-ji.


Aleksander Seijitsu Kelšin

Aleksander Seijitsu je ustanovitelj in tehnični mentor Inštituta 108 ter vodja skupine One Drop Zen Slovenija. Njegov mentor, zenovski mojster Shodo Harada Roshi iz zen budističnega templja Sogenji na Japonskem, ga usmerja na poti zena ter uči o pravem smislu borilnih veščin, ki so skupaj z zazenom odlično orodje za očiščenje uma in izkušnjo enosti. Med izobraževanji Harvard University je opravil tečaj Buddhism Through Its Scriptures. Oktobra 2017 je pri mojstru Haradi Roshiju opravil laično ordinacijo rinzai zen budistične tradicije.


Foto: Seiga | Osesshin v samostanu Sogenji, julij 2017



Kaplja vode iz samostana Sogenji

Ko je Giboku Zenji dopolnil devetnajst let, je vstopil v samostan Sogenji kot učenec mojstra Gisana Zenraija Zenjija. Nekega dne je mladi menih pripravljal kopel. Ko se mu je zdelo, da je pripravljena, je poklical mojstra. A ko je ta hotel stopiti v kad, se je voda že preveč ogrela. V tistih časih so bile namreč kadi železne, vodo v njih pa je ogreval pod njimi zakurjen ogenj iz drv, zato se je temperatura vode še naprej dvigala tudi potem, ko se je že zdelo, da je ravno prav ogreta. Da bi voda postala kar se da prijetno vroča, je Gisan Zenrai Zenji svojemu učencu ukazal prinesti mrzle vode.


Giboku Zenji je stekel do vodnjaka in začel v lesenih vedrih prinašati mrzlo vodo. Težko je bilo tekati sem ter tja in z vedrom, obešenem na vrv, vleči vodo iz vodnjaka. Ko je prinesel dovolj vode, je učitelj rekel, da je temperatura vode ravno pravšnja, in učenca prosil, naj mrzle vode ne dodaja več.


Misleč, da je z delom opravil, je Gibuku Zenji vodo, ki je še ostala v vedrih, brez pomišljanja zlil stran. Nenadoma je Gisan Zenrai Zenji začel kričati nanj: »Zakaj to vodo zlivaš stran? Raje bi jo nesel ven in z njo zalil rastline, kjer bi se lahko spremenila v njihovo življenjsko energijo! Ker si jo kar tako zavrgel, ta voda ni imela nobenega smisla.« Devetnajstletnik je svoje dejanje tako zelo obžaloval, da se je zaobljubil, da bo sledil učiteljevemu nauku in ne bo nikoli več stran zlil niti kaplje vode. Zato je tudi svoje ime spremenil v Tekisui Giboku Zenji (tekisui pomeni kaplja).


Kasneje je nasledil Gisan Zenrai Zenjija in se v času političnih sprememb vrnil kot opat samostana Tenryuji. Med državljansko vojno, ki je divjala v tistem času, je veliko ljudi izgubilo življenje, veliko jih je izgubilo svoje domove, celo Tenryuji je bil požgan do tal. Budizem, ki je pred tem tri stoletja podpiral politično ureditev Japonske, je bil prepovedan. A s pomočjo svojega učenca, velikega mečevalca Yamaoke Tesshuja, je Tekisui Gibuku vlagal velik napor v njegovo ponovno vzpostavitev, svoje stremljenje je uspel predstaviti celo najvišjim politikom. Po petih letih prizadevanj je bil budizem ponovno dovoljen, zato je ponovno vzcvetel.


V svoji pesmi smrti je Tekisui Gibuku zapisal: »Kaplja vode iz samostana Sogen, šestinsedemdeset let, sprejemala in sledila je nauku. Nikoli iztrošena je svobodno prehajala med nebom in zemljo.«