One Drop Zen Slovenija

Rohatsu, nočni zen 2019

Datum: 7. in 8. december 2019, Ljubljana.

Prijave in informacije: do 22. novembra 2019 oz. do zasedenosti mest na info@108.si.

Rohatsu

Besedilo: Aleksander Seijitsu Kelšin

V teh dneh v skupinah, centrih in templjih na vseh koncih sveta potekajo intenzivni meditacijski umiki in drugi z budizmom povezani dogodki. Spominjamo se in praznujemo jutro, ko je Buda, ki se je odločil postati iskalec resnice in berač, skozi meditacijski postopek sedeč nepremično kljuboval vsem zemeljskim skušnjavam in zablodam. Jutro, ko je ugledal zvezdo Danico in spoznal resnico, je bilo osmega dne dvanajstega lunarnega meseca. Z uveljavitvijo gregorijanskega koledarja se je datum obhajanja tega pomembnega dogodka ustalil na 8. decembru. Beseda rohatsu, s katero zaradi vpliva japonskih tradicij označujemo ta praznik, namreč dobesedno pomeni osmi dan dvanajstega meseca.

Udeleženci celonočne meditacije | 08.12.2018 07:20
Udeleženci pol-nočne meditacije | 08.12.2017 00:30

Pred približno dvema tisočletjema in pol je živel Siddharta Gautama iz nepalskega rodu Shakya. Zgodovina nas uči, da je bil princ, sin vodje vojaške kaste in da je začetek svojega življenja preživel v razkošju. Njegov oče je vlagal veliko truda, da bi ga obvaroval pred vsemi neprijetnimi vidiki življenja. In morda je ravno ta očetova zaščitniškost pomagala ustvariti okoliščine, da je Siddhartovo spoznanje, da je sleheren med nami podvržen neprijetnim spremembam, ki se kažejo v obliki staranja, bolezni, smrti … naredilo tako močan vtis, da je preostanek svojega življenja preživel povsem drugače od načrtov, ki so jih za princa imeli njegovi svojci.


Odločil se je odreči razkošnemu in varnemu domu in zapustiti družinsko življenje. Podal se je na pot t.i. duhovnega iskanja. Sklenil je poiskati metodo, po kateri bi se lahko vsa čuteča bitja osvobodila nemira, neprijetnosti in trpljenja, ki so jim podvržena v pojavnosti.

Kinhin | 07.12.2017 23:30

Siddharta Gautama ni bil niti prvi niti zadnji, ki se je podal na tako pot. V upanju, da bo našel osvobajajočo resnico, je postal asket, kot je bila v njegovem času pogosta navada na indijskem polotoku. Bil je zelo vztrajen in strog. Svojo askezo je peljal do skrajnosti. Spal ni skoraj nič, jedel pa precej premalo. Po več letih take prakse je oslabel do praga smrti. In znana je zgodba, kako ga je še pravi čas nahranila mlada vaščanka.


Izkustveno je spoznal, da je meditacija prava pot k osvoboditvi in da skrajna askeza ne deluje. Zato se je sklenil posvetiti meditaciji za toliko časa, dokler ne bo spoznal resnice, ki jo išče. Namestil se je pod figovec, odločen da tam ostane, dokler ne dobi odgovorov na svoja vprašanja. Po tednu dni sedeče meditacije je nekega jutra uzrl zvezdo Danico. Rečeno je, da je ob tem spoznal resnično naravo stvari in se osvobodil neprijetnosti pojavnega sveta. To je trenutek, od katerega naprej zgodovina Siddharto Gautamo imenuje Buda – prebujeni.


Ko je pričel učiti, je svoje spoznanje pojasneval s tem, da je eksistenca oz. bivanje zaznamovano s tem, kar označuje palijska oz. sanskritska beseda dukkha (sanskrit duḥkha). Ta termin je težko prevesti v zahodne jezike. Označuje telesno, čustveno in mentalno trpljenje. Poleg tega tudi lastnost minljivosti in spreminjanja ter lastnost soodvisnosti in pogojenosti. Buda je nadalje pojasnjeval, da ima dukkha svoj vzrok, svoj vir obstoja. Povedal je, da lahko dukkha preneha. In nato učil pot k prenehanju dukkhe, ki jo poznamo pod imenom Plemenita osemčlena pot.


Gre za recept, ki nas vodi v resnično osvoboditev od navezanosti in zablod, v razumevanje prave resnice vseh stvari. Gre za pot etične in duhovne rasti. Gre za pot razvoja sočutja in modrosti.


Jutro, ko je Buda ugledal zvezdo Danico, je bilo osmega dne dvanajstega lunarnega meseca. Z uveljavitvijo gregorijanskega koledarja se je datum obhajanja tega pomembnega dogodka ustalil na 8. decembru. Beseda rohatsu, s katero zaradi vpliva japonskih tradicij označujemo ta praznik, namreč dobesedno pomeni osmi dan dvanajstega meseca.

V tem času in predvsem z danes na jutri v skupinah, centrih in templjih na vseh koncih sveta potekajo intenzivni meditacijski umiki ali pa dogodki, kot je naš. Spominjamo se in praznujemo jutro, ko je princ, ki se je odločil postati iskalec resnice in berač, skozi meditacijski postopek sedeč nepremično kljuboval vsem zemeljskim skušnjavam in zablodam in spoznal resnico, ko je ugledal zvezdo Danico.


Hvaležni smo mu lahko za njegov trud, za njegovo poučevanje spoznanj, do katerih se je dokopal, in da je osnoval skupnost praktikantov, ki je nauk ohranjala in razvijala skozi generacije vse do današnjih dni. Zato tudi praznujemo dan prebujenja oz. rohatsu, kot mu pravimo. In če ne drugače, lahko svojo hvaležnost do truda vseh, ki so ga in še danes ohranjajo Budov nauk, v vsakdanjem življenju izražamo tako, da se preprosto po najboljših močeh držimo treh čistih načel:


1. da ne počnemo ničesar zlobnega,

2. da počnemo samo, kar je dobro, in

3. da pomagamo vsem čutečim bitjem.


Toda, ali gre pri rohatsu samo za Budovo prebujenje? Ne pozabimo, da nas nauk uči, da je narava bude lastna vsem bitjem. Toda, kaj je narava bude? Razlagamo si jo z znano analogijo, da jo lahko razumemo kot talent za igranje glasbenega inštrumenta. Talent torej imamo, a da bomo zares znali igrati, se moramo inštrumenta naučiti in ga vztrajno vaditi. Potem se talent izrazi. Narava bude je v vsakem izmed nas. In da se bo lahko izrazila, stopimo na in hodimo po Osemčleni poti.


V inspiracijo nam je Buda Gautama in vsi njegovi nasledniki. V vodilo nam je Dharma, nauk, ki je dobil svojo podlago ob pogledu na zvezdo danico. V oporo pa Sangha, vsi mi in vsa bitja, majhna in velika, vidna in nevidna, tukaj in drugje, ki smo fundamentalno povezani kot sopotniki pa poti uvida resnice, ki nas vodi k totalni osvoboditvi od vseh neprijetnosti in trpljenja.


Vsakič ko se v procesu prakse usedemo v zazen, bodimo pri tem vztrajni in nepremični. Tako kot je bil vztrajen in nepremičen Siddharta Gautama, ko se je sedeč pod figovcem prebijal in se prebil skozi skušnjave poželenja in pohlepa, jeze in sovraštva, nevednosti in zablod. Loščimo um, kot se reče, da bo lahko odseval nepopačeno resnico. In kot je zapisal Hakuin Zenji: Ko se nam razkrije večni spokoj resnice, je čista dežela lotusov tu, kjer smo. In prav to telo je Budovo telo.


Kodo Sawaki Roshi, znan zenovski učitelj je rekel: »Če ne boste pozorni in zavestni, ne boste v življenju počeli ničesar drugega, kot čakali, da se vam nekega dne izpolnijo nepomembne želje.«


Naj bodo vsa bitja srečna!