One Drop Zen Slovenija

Teme četrtkovih srečanj

Pripravljajo: Aleksander Seijitsu Kelšin, Primož Kuštrin in Katarina Seiga Hribar

Tema rednih četrtkovih zazenov | marec 2019

Popolnost modrosti, uvida (Prajñā pāramitā)

Modrost, o kateri govorimo v kontekstu zena, sledi pravilnemu razumevanju oz. uvidu v pravo naravo vsega in vseh stvari; vključno s tem, kar doživljamo kot sebe in svoj um. Taka modrost gre onkraj vsega konceptualnega in je ni za zamenjevati z znanjem ali intelektualno predkanostjo. Modrost, ki jo podpira pravilno razumevanje, je osnova za resnično srečo, v kateri smo osvobojeni neprijetnosti in trpljenja, ki ju povzročajo naše nepravilne percepcije. Taka modrost je neposredno povezana z uvidom 'praznine', o kateri veliko govorijo pomembni stari teksti. Zato smo v okviru marčevskih meditacij pod drobnogled vzeli kratek, a bržkone najpomembnejši zenovski tekst, ki razkriva jedro nauka: Srčno sutro.


Tema rednih četrtkovih zazenov | februar 2019

Popolnost zbranosti, meditacije (Dhyāna pāramitā)

Zenovska meditacija je disciplina, pri kateri s prakso pozornosti oz. čuječnosti razvijamo zbranost. Na Zahodu se meditacija pogosto predstavlja in uporablja kot le sredstvo za lajšanje stresa in z njim povezanih zdravstvenih težav. Vendar pa je izvorni in resnični namen budistične meditacije razviti oz. doseči pravilno zbranost, ki um pripravlja na realizacijo modrosti. Modrec pa ne samo, da je sam prost posledic stresa; modrec deluje tako, da drugim ne povzroča škode. Sanskritska beseda dhyāna se prevaja kot meditacija in zbranost ter je tesno povezana z besedo samādhi, ki tudi pomeni zbranost oz. koncentracijo v smislu t.i. enotočkovnosti. Dhyāna in samādhi sta temelj modrosti.


Tema rednih četrtkovih zazenov | januar 2019

Popolnost prizadevnosti (Vīrya pāramitā)

Beseda vīrya v sanskritu izvira iz vīra, ki dobesedno pomeni junak. Pomeni sposobnost početi junaške stvari - stvari za katere so potrebni trud, vztrajnost, energičnost ... Tako nas popolnost prizadevnosti uči kultivacije poguma, ki je potreben za razvoj osebnosti, nas uči odločnosti pri duhovnem napredovanju in uči neomahljivosti pri delovanju v dobrobit vseh. Od šestih pāramit je vīrya tista, ki nam daje "gorivo", da lahko sledimo Poti in tudi presežemo ovire, ki se nam pojavljajo.


Tema rednih četrtkovih zazenov | december 2018

Popolnost potrpežljivosti (Kṣānti pāramitā)

Francoski književnik Jean-Paul Sartre je zapisal: "Pekel so drugi ljudje". Budistična avtorica Barbara O'Brien pa pravi, da bi bila sicer manj zveneča, a bolj koristna naslednja parafraza: "Pekel si ustvarimo sami, a zanj krivimo druge ljudi." Popolnost potrpežljivosti, tema decembrskih zenovskih meditacij, poudarja razvijanje sposobnosti sprejemanja, potrpežljivosti in vzdržljivosti spričo najrazličnejših težav, neprijetnosti in drugih negativnih okoliščin, s katerimi se soočamo pri svoji praksi in v vsakdanjih situacijah. S prakso se nam razodeva neosebna narava težavnih pojavov, zato nas vedno manj pretresajo in nam povzročajo vedno manj trpljenja.


Tema rednih četrtkovih zazenov | november 2018

Popolnost vrtlin (Śīla pāramitā)

Kako razumeti, da nas etika, morala, disciplina in pravilno ravnanje osvobajajo spon, ki si jih z nejasnim videnjem samega sebe in sveta okoli nas, zatezamo sami? Na novembrskih meditacijskih srečanjih obravnaamo osnovna etična načela, katera nas modreci učijo že tisočletja; kako jih pravilno razumeti in kako nam lahko pomagajo zaživeti svobodno in polno življenje?


Tema rednih četrtkovih zazenov | oktober 2018

Popolnost darežljivosti (Dāna pāramitā)

Tema teoretskih segmentov na meditacijskih srečanjih v mesecu oktobru je popolnost darežljivosti, velikodušnosti, dobrodelnosti ali dajanj milosti posamezniku ali širšemu družbenemu okolju. Neokrnjena in brezpogojna dobrodelnost poteka kot plemenito dejanje, ki ga je treba opraviti brez vsakršnih pričakovanj po vračilu. Zmanjšuje pridobitvene impulze, ki v končni fazi povzročajo trpljenje zaradi egoizma, in zaradi načela recipročnosti vpliva na naše prihodnje okoliščine.


Tema rednega četrtkovega zazena | 14.06.2018

Zgodba o starem samuraju

Blizu Tokia na japonskem je živel znamenit samuraj, ki se je posvečal poučevanju mladih. Kljub temu, da je bil že precej star, se je govorilo, da je zmožen premagati kogar koli. Nekega dne je starega mojstra obiskal mlad samuraj, mečevalec, a nestrpen mož, ki še nikoli ni izgubil dvoboja. Želel je utrditi svoj sloves, zato se je odpravil do Tokia, da bi mojstra izzval in premagal.


Vsi učenci starega mojstra so nasprotovali tej zamisli, toda starec je sprejel vabilo na dvoboj. Vsi skupaj so se odpravili do mestnega trga in mladi samuraj je pričel izzivati starega mojstra.Vanj je metal kamne, kričal nanj in žalil njegove prednike. Toda starec se ni premaknil, niti ni trznil z očesom. Ves čas je le mirno stal in mladeniča samo opazoval. Ta se je naposled utrudil izzivati, žaliti, kričati in groziti, zato je odnehal in odšel.


Učenci so bili razočarani nad tem, da je njihov učitelj sprejel toliko žaljivk, ne da bi se nanje odzval. Zato so ga spraševali: "Mojster, kako si lahko trpel takšno podlost? Zakaj nisi uporabil meča, namesto da si pred vsemi izpadel kot strahopetec?"


Mojster jih je vprašal: "Če bi vam nekdo želel izročiti darilo, a ga vi ne bi sprejeli – komu bi darilo pripadalo?" "Seveda tistemu, ki ga je želel podariti," je odgovoril eden od učencev. "Isto velja tudi za zavist, jezo in žaljivke," je odgovoril mojster. "Če jih ne sprejmete, še naprej ostajajo pri tistem, ki jih nosi s seboj."

- japonska zgodba, priredba Akkosa Sutre / Foto: Meditacija na otroškem treningu karateja.


Tema rednega četrtkovega zazena | 24.05.2018

Veliko nas je izgubljenih. Preveč delamo, prezaposleni smo; izgubljamo se v potrošništvu in raznoraznih oblikah zabave, vse bolj smo izgubljeni, osamljeni ali bolni. Veliko nas živi od drugih zelo ločena življenja. Nismo več v stiku s samim sabo, z družino, s svojimi predniki, z Zemljo ali s čudeži življenja, ki nas obkrožajo. Postali smo odtujeni in počutimo se osamljene. Ta odtujenost je neka vrsta bolezni, ki dobiva razsežnosti epidemije. Veliko nas v sebi čuti praznino in išče nekaj, kar bi jo zapolnilo – z jemanjem tablet ali opojnih sredstev ali s potrošništvom. A ta naša zasvojenost s potrošništvom, kupovanje in potrošnja stvari, ki jih ne potrebujemo, povzročata veliko stresa in veliko trpljenja tako nam samim kot tudi Zemlji. Naše hrepenenje po slavi, bogastvu in moči je nepotešljivo in naša telesa in naš planet zelo obremenjuje. Ne zavedamo se, da slava, bogastvo in moč niso tisto, kar nas bo osrečilo, osrečila nas bo naša stopnja pozornega zavedanja.

- Thich Nhat Hanh


Tema rednega četrtkovega zazena | 17.05.2018

S prakso sedeče meditacije (zazen) spoznamo, da naše telo in dihanje nista omejena na nas kot posameznike. Sta ogromna, vseobsegajoča in vir našega samega obstoja. Ko ju uskladimo, nismo več ujeti v samoljubne ideje, se ne jezimo in ne zapletamo v nepotrebne stvari. Enostavno se jim lahko odrečemo, saj se zavedamo, da so le sence. Dokler s celotnim bitjem ne izkusimo svojega izvornega uma, se oklepamo konceptov in idej ter se jih ne moremo znebiti. Usklajevanje telesne drže in dihanja nam pomaga uvideti naravo teh senc in se osvoboditi vezi, ki nam jih vsiljujejo.So ljudje, ki menijo, da je to daleč pretežko, in bodo raje nadaljevali s svojim prijetnim in enostavnim življenjem. Kako tragično se je odločiti, da se ni vredno potruditi za prebuditev v naš velik um, še posebej ker ga imamo vsi, smo ga sposobni spoznati in živeti v njem. Ko se prebudimo, lahko kar koli se pojavi pred nami, zaznavamo točno tako, kot je. To je naš izvorni um.

- Taigen Shodo Harada Roshi


Tema rednega četrtkovega zazena | 26.04.2018

S tem, da ljudem govorimo, da nimajo prav, ne bomo spremenili njihovega razmišljanja. Strinjanja ne moremo doseči z vsiljevanjem svojega ali z obsojanjem mnenja drugih. Učiti je treba zavedanja, ne mnenj. Kritika, vzbujanje občutka krivde in sramotenje le krepijo tisto, kar nas razdvaja. Ko bomo začeli postavljati vprašanja in ko bomo resnično prisluhnili, morda uzremo, da sta obe plati človeški.

- Chela Rhea Harper


Tema rednega četrtkovega zazena | 19.04.2018

češnjeva veja

za tvojimi cvetovi

sinji kos neba!

- Vlado Škafar, Krogi


Tema rednega četrtkovega zazena | 01.03.2018

15 praktičnih napotkov za zen na delovnem mestu

1. Začni dan z desetimi minutami sedeče meditacije.

2. Vzemi si čas in uživaj v zajtrku doma.

3. Vsak dan bodi hvaležen, da si živ in da imaš na voljo novih 24 ur življenja.

4. Ne razlikuj med svojim »prostim časom« in »službo«. Ves čas je lahko tvoj prosti čas, če ostajaš v sedanjem trenutku in v stiku z dogajanjem v svojem telesu in umu. Nobenega razloga ni, da bi bil tvoj službeni čas manj prijeten kot tvoj prosti čas.

5. Upri se nuji telefonskih klicev na poti v službo ali iz nje in na sestanke. V tem času bodi preprosto sam s sabo, z naravo in s svetom, ki te obkroža.

6. V službi si uredi mesto za dihanje, kamor se lahko zatečeš, da se umiriš, ustaviš in spočiješ. Redno jemlji odmore za dihanje, da se vrneš k svojemu telesu in da misli ponovno preusmeriš na sedanjost.

7. Med kosilom se prehranjuj le s hrano in ne s svojimi strahovi in skrbmi. Ne jej pri delovni mizi. Zamenjaj okolje. Sprehodi se.

8. Pitje čaja naj bo obred. Odloži delo in globoko poglej v svoj čaj, da boš videl vse, kar je pripomoglo k njegovemu nastanku: oblake in dež, nasade čajevca in delavce, ki ga obirajo.

9. Preden se odpraviš na sestanek, si predstavljaj, da je s teboj zelo mirna in pozorna oseba. Zateči se k njej, da ostaneš umirjen in miren.

10. Če si jezen ali razdražen, se vzdrži prehitrih besed in dejanj. Vrni se k svojemu dihanju in opazuj vdihovanje in izdihovanje, dokler se ne umiriš.

11. Svojega šefa, svoje nadrejene, svoje sodelavce in svoje podrejene se nauči dojemati kot svoje zaveznike in ne kot sovražnike. Spoznaj, da sodelovanje prinaša več zadovoljstva, kot če bi delal sam. Zavedaj se, da sta sreča in uspeh ostalih tvoj lastni uspeh.

12. Svojim sodelavcem za njihove pozitivne kvalitete redno izražaj svojo hvaležnost in jim povej, da to pri njih ceniš. Delovno okolje bo tako bolj harmonično in prijetno za vsakogar.

13. Preden se odpraviš domov, se poskusi sprostiti in povrniti k sebi, da domov s seboj ne prinašaš nabrane negativne energije.

14. Ko se vrneš domov, si, preden začneš z gospodinjskimi opravili, vzemi nekaj časa, da se povrneš k sebi. Spoznaj, da več opravkov naenkrat povzroči le to, da nisi popolnoma osredotočen na nobeno od stvari, ki jih počneš. Opravi eno stvar naenkrat in ji posveti svojo polno pozornost.

15. Ob koncu dneva se spomni vsega dobrega, kar se ti je tega dne zgodilo. Redno zalivaj svoje seme veselja in hvaležnosti, da bo lahko vzklilo.

- Thich Nhat Hanh


Tema rednega četrtkovega zazena | 01.02.2018

Ko z Zemlje gledamo Luno, si mislimo, kako je lepa. Toda če bi bili na Luni in gledali Zemljo, bi uvideli njeno veličastnost.Na tem planetu živimo že veliko let, toda ali smo zares v stiku s čudeži življenja na Zemlji? Z nekom smo v sporu, na nekoga drugega smo ljubosumni, pehamo se za tem in onim; in tako postanemo slepi za vso lepoto, ki nas obdaja. Ne zavedamo se, kakšen čudež je, da lahko hodimo po tem lepem planetu.

- Thich Nhat Hanh


Tema rednega četrtkovega zazena | 25.01.2018

Namen in bistvo je razbistriti naš um. Če tega ne počnemo, tudi ko ne sedimo, nam ne bo uspelo. Um razbistrimo in ga ohranjamo bistrega, ne glede na to, kje smo. Torej tudi, ko se peljemo z vlakom, hodimo po cesti ali ko smo v službi. Uma ne razbistrimo le ko imamo čas za sedenje in se za to trudimo, pač pa je to naše najpomembnejše vsakodnevno opravilo. Zato velja, da sta tako sedenje kot tudi vsakršna dejavnost zen. Zen traja od jutra do noči. Misli mora prevevati mir, tudi ko ne sedimo na blazini. Težave povzroča posameznikovo razumevanje zazena. Z zazenom se ne ukvarjamo zato, da bi razumeli druge ali reševali zunanje probleme. Zazen pomeni poznati razbistren um, ki nam je vsem podeljen že od samega začetka. Da bi to spoznali, moramo vaditi. Z našim umom spoznamo telo Dharme. Ker smo buda, smo polno in popolnoma prisotni po vsem univerzumu. V takšnem umu sedi trdno zasidran buda. To, kar na takšen način spoznavamo in izkušamo, je resnični zazen.

- Taigen Shodo Harada Roshi, iz knjižice: Jukai, Giving Precepts, 2008


Tema rednega četrtkovega zazena | 18.01.2018

Urimo se in vadimo zazen. Toda zazen, pri katerem bi zgolj sedeli v predpisanem položaju, bi bil velika napaka. Zazen pomeni imeti vedno jasen um, biti in živeti z izvornim stanjem uma, ostati bistrega uma v prav vsakem trenutku. Vaditi pomeni tega se zavedati in tako živeti. Videti svoj lastnium in razbistriti ga – drugačen zen ne obstaja. Če sedimo zaradi katerega koli drugega razloga, zazen postane zelo zmeden in zapleten.Bistvo in namen je razbistriti naš um in zazen je dober za to. Problem pa je, če se naš um, ko s sedenjem zaključimo, vrne v običajno zmedeno stanje.

- Taigen Shodo Harada Roshi, iz knjižice: Jukai, Giving Precepts, 2008


Tema rednega četrtkovega zazena | 04.01.2018

Človek je del celote, ki ji pravimo univerzum, del omejen v prostoru in času. Samega sebe, svoje misli in občutke doživlja kot ločene od ostalega, kar je nekakšna optična prevara zavesti. Ta zabloda je zapor, ki nas omejuje na naše osebne želje in na naklonjenost do nekaj oseb, ki so nam najbližje. Tega zapora se moramo osvoboditi s širjenjem kroga sočutja, tako da zaobjamemo vsa živa bitja in vso naravo v vsej svoji lepoti.

- Albert Einstein


Tema rednega četrtkovega zazena | 21.12.2017

Učenec je vprašal mojstra Yaoshana, o čem premišljuje, ko nepremično sedi in meditira.

“Mislim o stvareh, ki jih nobena misel ne doseže,” mu je odgovoril.

“Ne razumem, kako lahko mislite o stvareh, o katerih se ne da misliti.”

“Tako, da nič ne mislim.”

- iz knjige: Vrata brez vrat: koani in zenovske zgodbe, 1997


Tema rednega četrtkovega zazena | 13.12.2017

... Kot pričujoča knjiga natančno in jasno opisuje, je pozornost ali čuječnost (obe besedi sta slovenski prevod angleške besede mindfulness) meditacijska metoda, ki ima več kot 2.500 let stare budistične korenine. Skozi vso zgodovino budizma je bila pozornost postavljena v samo središče duhovne prakse, ki naj bi presegla vsa negativna stanja in trpljenje ter pripeljala do duhovne svobode. Pozornost je v budizmu predstavljena kot nujna osnova za kultivacijo pozitivnih duševnih stanj, ki pa so vzročno in posledično povezana z etičnim ravnanjem; pozornost se lahko pojavi le v družbi modrosti, sočutja in dobrohotnosti. Pozornost torej povezuje soteriološke, etične in pragmatične aspekte budistične prakse, ki se osredotočajo na problem nezadovoljivosti človeškega življenja ter načine, kako trpljenje preseči. Budistična praksa ima za cilj popolno duševno zdravje, ki ga tradicija enači z duhovno svobodo in predstavi kot preseganje vseh strahov, jeze, pohlepa in drugih negativnih stanj; le-te naj bi nadomestile modrost, sočutje in dobrohotnost kot izhodišča za človekovo etično delovanje.

- Tamara Ditrich, iz predgovora knjigi Primoža Pečenka: Pot pozornosti, 2014


Your content goes here...

Tema rednega četrtkovega zazena | 07.12.2017

Ko ne razumeš, si v zmoti. Ko razumeš, nisi v zmoti. To je zato, ker je narava zmote prazna. Ko ne razumeš, se pravilno zdi zmotno. Ko razumeš, zmota ni zmotna, saj zmota ne obstaja.

- Bodhidharma


Tema rednega četrtkovega zazena | 30.11.2017

SRČNA SUTRA Sutra srca velike popolne modrosti

Avalokitešvara Bodisatva je ob globoki praksi popolne modrosti spoznal, da je vseh pet agregatov praznih, in tako je presegel vse trpljenje.

Šariputra! Oblika se ne razlikuje od praznine, praznina se ne razlikuje od oblike. Oblika je praznina in praznina je oblika. Isto velja za občutke, zaznave, mentalne tvorbe in zavest.

Šariputra! Vsi pojavi so zaznamovani s praznino: ne nastajajo niti ne preidejo, niso niti nečisti niti čisti, ne naraščajo niti ne upadajo. V praznini ni nobene oblike niti občutkov, ne zaznav, ne mentalnih tvorb, ne zavesti, ne oči, ne ušes, ne jezika, ne telesa, ne uma, ne barve, ne zvoka, ne vonja, ne okusa, ne tipa, niti predstavljivega. Ni sveta od oči do zavedanja, ni niti nevednosti niti konca nevednosti, ni ne starosti ne smrti, niti ni konca starosti in smrti. Ni trpljenja, ne vzroka zanj, ne prenehanja, ni ne poti, ne spoznanja, ne dosežka, ker ni nič doseči.Bodisatve temeljijo na tej popolni modrosti in so brez ovir uma. Brez ovir ni strahu. Onkraj vseh iluzij so v nirvani.

Vse Bude preteklosti, sedanjosti in prihodnosti se zanašajo na to popolno modrost in pri tem dosegajo neprekosljivo, popolno in čudovito prebujenje.

Zato spoznajmo popolno modrost, spoznajmo veliko mantro, žarečo mantro, najvišjo mantro, mantro, ki odvzema vso trpljenje, ki je resnična, brez laži. Razglasimo mantro polne modrosti, razglasimo mantro, ki se glasi:

Gyate, gyate, paragyate, parasamgyate, bodhi svaha!


Tema rednega četrtkovega zazena | 23.11.2017

Ko poskušam popolnoma izdihniti, pogosto čutim odpor v prsih in pljučih. Kaj lahko naredim, da bo izdih bolj globok?

Ko čutiš omejenost v prsnem košu in s pljuči težko popolnoma izdihneš, je to znak, da je prepona napeta. Za mnoge je ta napetost kronična zaradi večletne navajenosti na tesnost v tem delu telesa. Zato je prepono zelo težko sprostiti. Če kljub sproščanju še vedno ne zmoreš popolnoma izdihiti, se uleži in popolnoma sprosti. In nato zelo zelo nežno izdihni. Spuščaj zrak iz sebe, a ne potiskaj ga. Izdihuj narahlo, brez sile. Popolnoma se sprosti in dihaj z občutkom, da zrak nežno prehaja skozi prepono: malo zraka naenkrat in brez vsake sile. Verjetno bo potrebno nekaj časa, da se navadiš izdihovati do konca, saj imamo prepono večinoma togo, dihamo pa plitvo. Sproščeno dihanje s celim telesom je zato nekaj novega za večino ljudi. Ker smo navajeni dihati čisto drugače, moraš biti do sebe potrpežljiv, celostnega izdiha pa ne poskušaj doseči na silo.

- Taigen Shodo Harada Roshi, iz knjige: How to do Zazen


Tema rednega četrtkovega zazena | 16.11.2017

V soto zazen tradiciji so obrnjeni proti zidu kot Bodhidharma. V rinzai zazen tradiciji pa je proti zidu obrnjen hrbet. Zakaj?

Bodhidharma je sedel obrnjen proti zidu. Takšna je izvorna praksa zazena. Na Kitajskem, v času dinastije Sung, ko se je samo bistvo prakse zaradi sprememb v družbi vse bolj pozabljalo, je postalo pomembnejše prakticiranje nepremične pozornosti. Pri tem so si dajali podporo, bili so ustvarjalni, tako da niso bili več sedeli obrnjeni proti zidu, pač pa drug proti drugemu. To se je zgodilo pred približno 1000 leti.

- Taigen Shodo Harada Roshi, iz knjige: Questions & Answers, volume II., 2017


Tema rednega četrtkovega zazena | 09.11.2017

Nekoč je živel mož, ki ga je pogled na lastno senco in stopinje tolikanj motil, da se je sklenil znebiti obeh. Povsem po naključju je odkril metodo, s katero naj bi pobegnil od njiju: vstal je in se spustil v dir. A vsakič, ko je dvignil nogo s tal, je za sabo pustil stopinjo; tudi senca mu je sledila z lahkoto. Neuspeh je pripisal dejstvu, da je tekel prepočasi. Zdrvel je še hitreje in brez postanka – vse dokler se ni zgrudil mrtev. Ni mu uspelo spoznati, da bi zadostovalo, če bi stopil v senco in njegova senca bi izginila; če pa bi sedel in miroval, bi tudi stopinj več ne puščal.

- Zhuangzi, iz knjige: Kje je Tao in druge zgodbe


Tema rednega četrtkovega zazena | 26.10.2017

Dober odgovor, pravi odgovor, mora temeljiti na razvidnosti. Ne gre za vprašanje vere ali prepričanja, pač pa za vprašanje globokega vpogleda. Meditirati pomeni imeti globok vpogled in videti stvari, ki jih drugi ne morejo videti, vključujoč napačne poglede, ki predstavljajo temeljni vzrok našega trpljenja. Ko se osvobodimo teh napačnih pogledov, lahko obvladujemo umetnost srečnega življenja v miru in svobodi.

- Thich Nhat Hanh


Tema rednega četrtkovega zazena | 19.10.2017

Veliko časa preživimo v iskanju sreče, medtem pa smo neposredno obkroženi s svetom, polnim čudovitih stvari. Biti živ in stati na planetu Zemlja je čudež, a kljub temu večina od nas nekam drvi, kot da bi obstajalo neko boljše mesto, kamor bi se dalo priti. Vsak dan, vsako uro nas nagovarja lepota, a smo ji le redko sposobni prisluhniti. Temeljni pogoj, da lahko klic lepote slišimo in da nanj lahko odgovorimo, je tišina. Če v nas samih ni tišine – če naša um in telo zapolnjuje hrup – potem klica lepote ne moremo slišati.

- Thich Nhat Hanh, iz knjige: Silence


Tema rednega četrtkovega zazena | 12.10.2017

Veliko ljudi si ne zna vzeti časa, da bi sedeli in ne počeli drugega kot dihali. Menijo, da bi to bila potrata ali razkošje. Pravijo, da je čas denar. Toda čas je mnogo več kot denar. Čas je življenje. Preprosta praksa rednega tihega sedenja je lahko izrazito zdravilna. Ustaviti se in sedeti je dober način za osredotočanje na nič drugega kot samo na pozorno dihanje.

- Thich Nhat Hanh


Tema rednega četrtkovega zazena | 28.09.2017

Enmei Jukku Kannon Gyo

Enmei Jukku Kannon Gyo je japonska izgovorjava naslova kratkega teksta, ki se v zen budizmu pogosto recitira. Gre za desetvrstičen zapis, ki nagovarja bodhisattvo Avalokiteśvaro (jap. Kannon ali Kanzeon). Japonski menih Hakuin Ekaku (1686 - 1768) je svetoval pogosto recitiranje teksta, saj naj bi to zagotavljalo dolgoživost, ki je potrebna za globoko predanost meditacijski praksi. Izvori tega teksta niso čisto jasni. Mojster Hakuin ga je opredeljeval kot izvleček enega od kitajskih tekstov, ki govorijo o Avalokiteśvari.

Več >>


Tema rednega četrtkovega zazena | 21.09.2017

Med meditacijskim procesom se lahko zgodi, da začutite potrebo po premikanju. Vedite, da se z upoštevanjem takšnih impulzov običajno ogradite od energije lastnega telesa, zato morate to na vsak način preprečiti. Prepoznajte, priznajte in premikajte se skozi impulze. Osredotočajte se na dihanje, bodite zbrani in ugotovili boste, da impulzi minejo. Zbistrite um, ne obsojajte se in bodite potrpežljivi. Ohranjajte pravilno naravnanost. Ostajajte v trenutku.

- Michael Williams, iz knjige: Zen, Beginner's Guide to Understanding & Practicing Zen Meditation to become Present


Tema rednega četrtkovega zazena | 14.09.2017

Različni smo si. Imamo različna upanja in načrte ter različna nespoznavna mentalna stanja. Čeprav jih ne moremo izmeriti, so dejanska in vsakomur izmed nas dajejo lastno individualnost. Z zazenom se lahko vsak od nas vrne k svojemu lastnemu bistvu, da v celoti postane, kdor je. To vračanje v miren prostor znotraj nas, to opuščanje vseh zunanjih motenj, da bi se vrnili v naš izvorni notranji prostor – to je zazen. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da si z vadbo zazena ne poskušamo postati podobni med seboj. Zazen vsaki osebi omogoča, da postane to, kar v resnici je.

- Taigen Shodo Harada Roshi, iz knjige: How to do ZAZEN, 2010


Teme v sezoni 2016/2017

Vodil: Aleksander Kelšin


Segment 'Kdo je Buda?' nam je osvežil nekaj zgodovinskih dejstev o življenju Siddharte Gautame in o nastanku budističnega nauka, ki je psihološka in filozofska osnova vsebin, ki so v ospredju naše prakse.


Segment 'Štiri plemenite resnice' je obravnaval jedro psihologije budističnega izročila, na kateri temelji vse drugo učenje. Obravnavali smo, v čem je osnovni 'problem' vseh bitij v tej pojavnosti, od kod izvira, in nakazali smer k resnični osvoboditvi uma.


Segment 'Plemenita osemčlena pot' nas je popeljal v obravnavo praktičnih nasvetov, po katerih nas pravilno razumevanje, pravilen namen, pravilen govor, pravilna dejanja, pravilen način življenja, pravilna vztrajnost, pravilna pozornost in pravilna zbranost vodijo na pot razvoja modrosti, etičnega obnašanja in mentalne discipline. Gre za pot sočutja, ki vodi k popolni osvoboditvi uma.


Segment 'Budizem skozi čas' je osvetlil osnovno zgodovino geografskega in vsebinskega razvoja budističnega nauka po Budovi smrti, nastanek osnovnih treh skupin budističnih šol, zaton v Indiji, razvoj v drugih azijskih deželah in današnjo razširjenost po svetu.


Segment 'Daoizem' nas je seznanil z osnovnimi zgodovinskimi domnevami o nastanku filozofskega daoizma na Kitajskem, z nekaterimi paralelami z budističnim naukom, z osnovami daoistične etike, s promocijo zdravega načina življenja in vplivom na interpretacijo borilnih veščin kot orodje celostnega osebnostnega razvoja.


Segment 'Zen budizem' je skozi zgodovino od meniha Mahākāśyape, ki se je pri Budi nasmehnil ob subtilnem spoznanju, do Bodhidharme stoletja kasneje in mojstrih za njim pojasnil, zakaj to šolo danes razumemo kot vrnitev k avtentičnemu razumevanju Budovega učenja. Z razlago okoliščin nastanka v kitajskem prostoru in razširitvi v sosednje dežele in kasneje po svetu in ob osvetlitvi osnov zenovske filozofije smo se pogovarjali o zenovski praksi in kako ta poudarja izražanje razumevanja nauka in celostni osebnostni razvoj v vsaki misli, v vsaki besedi in v vsakem dejanju v dobro vseh bitij. Povsod in vedno, tukaj in zdaj. Zen.


Segment 'Zazen' je skozi teorijo in prakso obravnaval načine sedenja ter vzdrževanja pravilne telesne in mentalne drže pri sedečem (za) meditiranju (zen). V tradicijah, iz katerih črpamo vsebine, ki jih pri naši praksi obravnavamo, zazen predstavlja centralno "orodje" uvida realnosti, razvoja pozornosti in preseganja dualnosti. Vse, kar počnemo, izvira iz zazena in vse se v zazen vrne. Resen in predan praktikant, ki zanesljivo stopa po Poti sočutja in modrosti, redno vadi zazen; zato pojave razume vse pravilneje, vse bolj pravilna sta vsaka njegova misel in namen, pravilno govori, počne pravilne stvari in živi pravilen življenjski slog; na pravi način vztraja pri razvoju vrlin, je pravilno pozoren in na pravi način ohranja zbranost.